Na prejšnjo stran

Kako spremeniti garažo v delavnico

Ko se odločiš, da boš sam popravljal avto, potrebuješ delavnico.

 

Ker vsak avto-intuziast rad kaj sam postori na avtomobilu je dobro imeti tako orodje kot delovni prostor. Orodje se lahko sposodi ali kupi v trgovini, dobiti primerni delovni prostor pa je težje. Največjo težavo predstavlja delo na podvozju avtomobila oziroma pod avtomobilom. Veliko starejših hiš z garažo ima v garaži t.i. kanal. Dandanes pa se pri izgradnji garaže na to pozabi, oziroma vse več ljudi se odloča za nakup avtodvigala za opravljanju avtomehaniških storitev. Ker pa vemo, da se stanovanjske hiše grajene z nizkimi prostori, višine do 2,5 metra, je ponavadi nemogoče naknadno uporabiti avtodvigalo. V tem primeru je edina rešitev zgraditi kanal.

Tako sem se tudi sam odločil da v domači garaži naredim kanal, saj je strop na višini malo več kot 2 metra od tal in je nemogoče uporabiti dvigalo. Poleti leta 2004 sem se dokončno odločil, in začel s krampom kopati sredi garaže. Po parih udarcih v betonska tla, sem ugotovil, da je debelina betona le kakih 5 centimetrov, pod njim tanka plast debelega peska, pod njo pa ilovica. Tako sem si zamislil širino in dolžina kanala (pri širini morate upoštevati tudi širino zidakov na vsaki strani), ter ju s kredo zarisal na betonska tla. Glede širine, naredil sem kanal širok 1 meter (+ na vsako stran 20cm, upoštevajoč steni iz zidakov na vsaki strani, skupaj 140cm). To je ravno toliko, da tudi avtomobili z najmanjšo razdaljo med kolesi na osi lahko zapeljejo na kanal (vsaj upam). Je pa zalo praktično, če je v kanalu več ljudi, da se brez problema srečujejo (hodijo eden mimo drugega). Nato, sem vzel kotni brusilnik oziroma 'rezilko' in z njo zažagal v beton po zarisanih linijah. S krampom in macolo sem začel zbijati beton. Preden se lotite žaganja betona, dobro premislite kaj se nahaja pod tlemi. Mogoče so v tleh položeni električni kabli, temelji, ne pozabite niti na greznico! Dobro je tudi premisliti, kje bo vstop v kanal. V mojem primeru to ni bil problem, saj sem le obstoječe stopnice, ki vodijo v klet, premaknil za kak meter bolj v levo in naredil preko njih dostop do kanala.

Ko sem odstranil ves beton sem lahko pričel s kopanjem. Kanal sem kopal skoraj do globine 2h metrov. Moji velikosti (182cm) najbolj ustreza kanal globine 170-175cm, ravno toliko, da se ni treba sklanjati pod avtomobilom, vseeno pa lahko z roko dosežeš večino delov na podvozju. Pri globini morate seveda upoštevati še debelino tal, ki jih boste zabetonirali. Kopal sem 8 dni zapored po 8 ur na dan. Stvar je uteževala zbita ilovica, in pa vedno večja globina. 2 nasveta: med kopanjem imejte na rokah rokavice, podložene, naprimer kolesarske. Ko kopljete s krampom le-tega ne držite premočno, saj bo rezultat enak kot pri meni – dva zlomljena krampa.

Ko skopljete luknjo, primernih dimenzij, je čas za najem zidarja. Če pa imate pri hiši mešalec za beton, lahko večino dela naredite sami (napotki sledijo v nadaljevanju). V mojem primeru je bil zidar kar oče.

Preden se lotite zidave se je dobro vprašati kako bo s kanalom v jesenskih dneh. Zakaj? V jeseni je količina padavin večja, velikokrat pride do poplav. Res, da v bližini hiše verjetno nimate potoka, vendar ne pozabite na podtalnico. Če imate hišo postavljeno na peščenih tleh je hidroizolacija kanala obvezna. S slik lahko vidite, da v mojem primeru hidroizolacija ni bila uporabljena, le neke plahte so bile položene pod beton. Razlog za to odločitev so ilovnata tla. Vseeno pa je bilo lansko jesen po deževju v kanalu 5 centimetrov vode, vendar hvala bogu to samo enkrat.

Če izpustim izolacijo, ki bi bila v vsakem primeru skoraj potrebna, lahko začnete z zidavo. Najprej pridejo na vrsto tla. Le-te zalijete z betonom. Obvezno orodje v tem primeru je vodna vaga s katero boste umerili vodoravnost tal. Lahko si pomagate tudi na način, ko čez kanal poveznete daljšo vodno vago, jo postavite v vodoravno leto, ter nato z metrom odmerjate globino kanal po vsej dolžini. Glede gladkosti površine se ne obremenjujte preveč, ker pride faza na koncu, go boste vse stene in tla zgladili, pred barvanjem.

Ko se je beton na tleh strdil oziroma posušil (recimo 2 dni) lahko stopite v kanal in pričnete z zidavo bočnih sten. Na tla lahko zarišete na vsako stran linijo, za katero boste postavljali zidake. Zakaj narisati liniji? Verjetno nočete zgraditi kanala v 'konus'? Za prvo vrsto je dobro zarisati kar na tla, da lažje zagotovite vzporednost. Ko zidate v višino, je pametno postaviti prvi in zadnji zidak vrste, napeti neko vrvico med ta dva zidaka ter nato postavljati postavljati preostale zidake vrste za to vrvico. Čemu? Napeta vrvica je ravna in take boste zidake postavili v ravni liniji. Pazite tudi na vertikalo zidane stene.

Preden končate z zidavo stene na vsaki strani kanala si naredite plan, kam boste obesili luči v kanali. Verjetno jih nočete imeti v napoto, zato je dobro, če je v steni nekakšen vzdolžni 'utor' v katerem so luči. Prav tako ne smete pozabiti na elektriko in pa seveda zrak za kompresorsko orodje.

Še preden sva z očetom dokončala kanal sva naredila napeljavo za komprimiran zrak po delavnici. Kupila sva colske cevi in seveda orodje za rezanje navojev. Nato sva si zamislila, kje bodo potekale cevi po delavnici. Nato s sprotnim žaganjem, rezanjem navojev in montažo cevi na stene. V trgovini kot je Merkur se poceni dobi vse potrebno: orodje za rezanje navojev, predivo ali teflon za tesnenje spojev, cevi, kolena, T-kosi, objemke za montažo na steno in izhodi za priklop orodja. En izhod za zrak je v kanalu, po eden na vsaki strani delavnice ob kanalu, eden pri delovni mizi oziroma ponku. Zvrtala sva tudi luknjo v steno, tako da je en priklop tudi izven delavnice, na dvorišču.

Po izdelavi napeljave za zrak sva nadaljevala s kanalom. Treba je bilo narediti modele oziroma ograde iz lesa, v katere se bo nalil beton. Za boljšo predstavo iz dobro oglejte slike. Najprej sva naredila 6 'kock', ki sva jih postavila na vrhu sten (zadnjo vrsto zidakov na steni sva izpustila, saj bodo tu postavljene luči, namesto zidakov pa bo armiran beton - beton v katerem bodo železne palice). Kocke sva razporedila po eno na vsak konec vrste ter po eno približno na sredini. Kocke sva zalila z betonom in vanj postavila železne palice. Ko se je beton strdil sva lesene kocke odstranila (razbila). Nato sva naredila nova lesena ogrodja, s katerimi bodo po strditvi betona narejeni utori za luči. Na sliki lahko vidite da sva skozi njih potegnila tudi električno napeljavo ter napeljavo za zrak. Nato sva za postavljeno ogrodje nalila beton, nanj pa preko že prej zgrajenih kock položila dolge močne železne palice, ki bodo nosile težo vozila in vse skupaj do vrha zalila z betonom.

Zabetonirala sva približno 5centimetrov pod nivojem tal delavnice. Se sprašujete zakaj? Na robu obeh sten kanala bosta potrebna kotnika, železni palici v prerezu črke L. To bo bosta vodili za dvigalo v kanalu, ki se mu po domače reče 'maček', in seveda ko na kanalu ne bo avtomobila bodo čez kanal položeni plohi. V Merkurju se brez problema dobi te kotnike poljubne dolžine. Nato se vanje zvrta luknje. Luknje je treba pogreziti, da se bodo vanje skrili vijaki z konusno kapico. Nato se kotnike postavi ob rob stene kanala, označi v beton kje bodo prišli vijaki, zvrta v beton luknje in vanje vstavi betonske vložke za vijake. Pazite da ne vrtate preveč pri robi, ker se lahko rob odkruši, če je bila malta slaba, zato luknje v kotnik raje naredite bolj proti notranjosti kotnika. Tako lahko kotnik privijete v robove stene. Preden zalijete prostor med kotnikom in tlemi delavnice lahko ob stran kotnika privarite še kakšno železno paličico, ki bo držala kotnik prečno v steno.

Druge stene v kanalu (zadnjo oziroma sprednjo) lahko zalijete z betonom, tako da naredite leseno pregrado za katero vlijete beton, kakor je to v mojem primeru.

Kot opazite so bile med izgradnjo kanala narejene tudi stopnice. Narejene so bile na isti princip, z izdelavo pregrade in vlitjem betona, po domače 'šolanjem'.

Ko je na grobo zadeva narejena, se lahko naredi malta iz finega peska, mivke, in se vse stene, tla nato še zgladijo. Priporočam da za tla naredite močno malto, ki se pri padcu predmetov oziroma orodja ne bo krušila.

Sedaj pride na vrsto barvanje. Tla v sivi barvi so pobarvane s posebno dvokomponentno barvo, ki sem jo kupil v Colorju v Medvodah. Je pa barva, ki je namenjena za silose in podobne stvari. Jo zelo priporočam, saj je gladka in se z nje lepo pobriše mast ter je  odporna na bencin! Stene so pobarvane z rdečo barvo, ki je bolj plastična in se nanešena na bel Jupol v mojem primeru lušči.

Delavnico je treba tudi opremiti. V kanalu so namontirane 4 neonske luči, ki jih preko dvojnega stikala lahko prižgem da gorita po dve na levi in po dve na desni strani ali pa seveda vse 4. Delavnica je razsvetljena z dvema neonskima lučema, ki vsebujeta po 3 žarnice, eno neonsko lučjo nad delovno mizo ter eno pri vhodu v delavnico, in pa enim reflektorjem pri začetku kanala za boljši vid v motorni prostor avtomobila.

V kanalu je tudi ena vtičnica in pa seveda priklop na komprimiran zrak. Kanal ima tudi dvigalo, ki se po vodilih premika vzdolž kanala  ter prečno na nosilcu. Tudi na stropu nad sprednjim delom kanala je dvigalo, ki se premika prečno na kanal, s pomočjo katerega se lahko dvigne motor iz avtomobila. V delavnici je seveda še delovna miza, s steno za orodje, voziček na katerega se odlaga uporabljeno orodje, itd… Le koledarja z lepoticami ni. Upam, da za leto 2006 dobim koledar od Würtha.

Največja zahvala za izgradnjo moje delavnice gre očetu Juriju in pa prijatelju Anžetu (vzdevek Dunker), ki je prostovoljno ponudil pomoč.

 

 

Po odstranitvi betona se je pričelo kopanje.

Potrebno je bilo podreti še stopnice.

Tako se je kopičila izkopana prst na dvorišču.

Material potreben za zidavo.

Betoniranje tal kanala.

Položeni prvi zidaki.

Bodite pozorni na napeljavo za zrak ter  zabetonirane 'kocke'.

Tako izgleda ogrodje za prostor, kjer bodo nameščene luči.

Prostor za ogrodjem bo zalila malta.

Barvanje.

Dvigalo za dvig vozila od tal.

Dvigalo na stropu za dvig motorja iz avtomobila.

Tako je izgledala skoraj dokončana delavnica.